Starševstvo in izgorelost v starševstvu …
»To je najboljši čas, najhujši čas, doba modrosti, doba neumnosti, doba verovanja, doba nezaupljivosti, sezona svetlobe, sezona teme, pomlad upanja, zima obupa.”
(Charles Dickenson)
Na tale citat sem pred letom dni naletela v enem od strokovnih člankov namenjenih izgorelosti v starševstvu. V trenutku, ko sem ga prebrala, sem dobila občutek, da je Charles Dickenson leta 1985 opisoval starševstvo. Zdi se mi, da citat zelo dobro ponazori vse izzive, ki nam jih starševstvo prinese.
To je čas, ki nam prinese največjo svetlobo v življenje in tudi največjo temo.
Draga mama ali oče ni naključje, da to bereta in tudi ni naključje, da sem se sama podala v globlje raziskovanje teme izgorelosti v starševstvu. Tudi sama sem se soočala z očitnimi znaki izgorelosti.
Želim vam sporočiti, da vsi občutki, ki jih trenutno doživljate, imajo smisel in vam kažejo pot. So vaši zavezniki in ne nasprotniki.
V prispevku boste izvedeli, kaj je izgorelost v starševstvu, kaj je razlika med izgorelostjo, izčrpanostjo in utrujenostjo, kakšni so znaki in simptomi izgorelosti v starševstvu, kako delovati, da do izgorelosti sploh ne bi prišlo in kako si pomagati, če se soočate s simptomi izgorelosti v starševstvu. Mogoče vas branje, kako starši postanemo izgoreli, preseneti, mene vsekakor je.
Kazalo prispevka:
Kaj je izgorelost v starševstvu.
Ko se starši kronično soočajo s povzročitelji stresa brez vzvodov, da bi te povzročitelje stresa obvladali, lahko razvijejo izgorelost v starševstvu (1).
Izgorelost je stanje čustvene, duševne in pogosto fizične izčrpanosti, ki jo povzroči dolgotrajen ali ponavljajoč se stres. Stres je lahko posledica česar koli, dela, odnosov in celo vsakodnevnega starševstva. Težava ni v intenzivnosti stresa, temveč v trajanju (1).
Starševsko izgorelost definiramo kot stanje intenzivne izčrpanosti, povezane s starševsko vlogo, ki se prepleta tudi z vsemi drugimi vlogami, ki jih starši vsakodnevno počnemo (2; 3). Posledično se starši čustveno oddaljimo od svojih otrok, postanemo vse manj vključeni v odnos z otroki in izgubimo veselje in sposobnost za vsakodnevne izzive (4).
Glede na najbolj konservativne ocene je razširjenosti izgorelosti v starševstvu približno 5 % (5; 19). Torej lahko le ugibamo, koliko tisoč staršev se trenutno sooča s simptomi izgorelosti brez ustrezne pomoči.
Razlike med izgorelostjo, izgorelostjo zaradi delovnega mesta in izgorelostjo v starševstvu.
Izgorelost na delovnem mestu je posledica dolgotrajne izpostavljenosti visokim zahtevam v odsotnosti potrebnih virov (6; 7; 8).
Najpogosteje se izgorelost na delovnem mestu opredeljuje kot tridimenzionalni sindrom, ki vključuje stanje čustvene in fizične izčrpanosti, odmaknjenost od odnosov in prejemnikov storitev ter občutek strokovne neustreznosti, ki vodi zmanjšan občutek osebnega zadovoljstva (8; 9).
Raziskave so pokazale, da je izgorelost na delovnem mestu, povezana s številnimi, negativni učinki, kot so:
- motnje spanja (10),
- zloraba alkohola (11; 12),
- poslabšanje zdravja (13), in
- nizko zadovoljstvo pri delu (14).
Razsežnosti izgorelosti v starševstvu (tj. izčrpanost, odtujenost, občutek neučinkovitosti) so zelo podobni kot pri izgorelosti na delovnem mestu (15). Vendar je kontekst drugačen, kar nas vodi do vprašanja, ali je kontekst, od kje izvira izgorelost sploh pomemben?
Ali je izgorelost vezana na kontekst oz. je brez konteksta, je tema polemike že od samega začetka pojava izgorelosti na delovnem mestu (16). Osebno mi je veliko bolj blizu definicija, ki jo zagovarjajo nekateri raziskovalci; da je izgorelost stanje duševne, čustvene in fizične izčrpanosti ne glede na vzrok (17).
Izgorelost v starševstvu in biti starš v 21. stoletju.
Ste se kdaj vprašali, kako so starši v preteklosti zmogli? Zakaj oni niso izgoreli?
No, naj vas potolažim, da je bilo starševstvo tudi v preteklosti težko le, da so se vloge v starševstvu dandanes zelo spremenile. Izgorelost v starševstvu je bila vedno skozi zgodovino prisotna in to ni nekaj novega.
Res pa je, da so se izzivi v 21. stoletju za starše na različne načine povečali, kar vpliva na večjo izčrpanost pri starših.
Raziskovalci opazijo določene družbene spremembe, ki vplivajo na povečanje stresa v starševstvu. Te spremembe so (18):
- V preteklosti so bile vloge med spoloma zelo jasne. Dandanes imamo starši več vlog.
Dandanes nismo samo mame, ali skrbnice otrok, ampak smo še poslovne ženske, s svojimi konjički, študiji, izobraževanji … Itd. Če tega ni, pogosto čutimo, da to ni dovolj. Na drugi strani si ne želimo biti »samo mame« in vsakodnevno usklajevanja različnih vlog v naše življenje prinaša dodatno obremenitev.
- Biti starš je postalo izbira, pred pojavom kontracepcije je bilo postati starš del kolesja življenja.
Starši imamo dandanes otroke na podlagi zavestne izbire in posledično vložimo zelo veliko energije v vzgojo otrok. Vključenost v vzgojo otrok je bila še v času našega odraščanja veliko manjša, kot je danes.
- Ker sem magistrirala iz teme veščin pozitivnega starševstva (bolj natančno iz svetovalnih programov, ki spodbujajo veščine pozitivnega starševstva in se s tem tudi poklicno ukvarjam), me je izredno presenetil podatek, da je zaradi poplave informacij o veščinah pozitivnega starševstva in zmanjšanju avtoritativnega starševstva to postalo za starše veliko breme.
Žal ta trend tudi sama opažam pri starših. Starši smo preobremenjeni z različnimi informacijami, kako naj bi vzgajali svoje otroke in to zmanjšuje našo sposobnost izbire in povečuje tesnobo.
Poplava informacij nas največkrat ne opolnomoči, ampak vzbuja krivdo, sram in občutek, da nismo ali dajemo dovolj.
- Porast individualizma v družbi.
Zaradi individualizma, ki postaja družbeni konstrukt, pride v starševstvu do notranjega konflikta. Ko odraščaš v družbi, ki ti subliminalno sporoča, da lahko sam dosežeš kar koli, da si pomemben, samosvoj, kjer je medgeneracijskega sodelovanja malo, to postane tvoj notranji kompas.
Nato postaneš starš, kjer večinoma časa zadovoljuješ potrebe otroka ali otrok, ki so tudi družbeno potencirane in to ustvarja v starših razcep, negotovost in zmedenost.
Študija, ki je preučevala razširjenost starševske izgorelosti v 42 državah, v študijo je bilo vključenih 17.409 staršev (71 % mater, 39 % očetov) je pokazala, da se razširjenost izgorelosti staršev dramatično razlikuje med državami. Analize kulturnih vrednot so pokazale, da je predvsem v individualističnih kulturah opazno višja razširjenost in povečana stopnja starševske izgorelosti.
Individualizem ima večjo vlogo pri izgorelosti staršev kot ekonomske neenakosti, vključno s številom in starostjo otrok ter številom ur, preživetih z njimi.
Ti rezultati nakazujejo, da lahko kulturne vrednote v zahodnih državah pri starših povečujejo stres (19).
- Porast hedonizma.
Družba postaja na različne načine vedno bolj hedonistična. Že od malega dobivamo različne impulze hitre zadovoljitve in stremimo samo k užitku.
Nato postanemo starši, kjer je frustracij, negotovosti in neprijetnosti kot tudi prijetnosti veliko in to v nas vzbuja občutke neustreznosti.
Razlika med utrjenostjo, izčrpanostjo in izgorelostjo.
Utrujenost je že izkusil vsak, definicija pa je tako preprosta kot želja po počitku ali spanju. To lahko občutite po napornem dnevu, ki ste ga preživeli ali ko ste slabo spali.
Toda utrujenost se ne šteje za kronično stanje in se običajno odpravi z odmorom, spanjem, počitkom … Itd. Kdaj se torej utrujenost spremeni v izčrpanost ali izgorelost?
Izčrpanost, je dolgotrajna oblika utrujenosti, ki jo lahko občutimo čustveno, duševno in fizično. Obdobja izčrpanosti se lahko razvijejo v izgorelost.
Izgorelost je pojav, ki nastane zaradi dolgotrajnih obdobij stresa. Izziv ni v intenzivnosti stresa, temveč v trajanju brez vzpostavljenega ravnovesja.
Kako prepoznati razliko? Težko je razlikovati med izčrpanostjo, utrujenostjo in izgorelostjo, vendar je dober kazalnik, kako hitro je potrebno okrevanje.
Dober nočni spanec, hranljiv obrok in vroča prha lahko pomagajo ublažiti utrujenost. Dvotedenski dopust ali odsotnost z dela, ki se osredotoča na odklop, razbremenitev in ponovno polnjenje, lahko ublaži izčrpanost.
Izgorelost je težje obravnavati. Odvisno je od intenzivnosti in dolžine izgorelosti, pa tudi od kakovosti okrevanja in splošnega položaja osebe, ki jo doživlja. Izgoreli postanemo, ko dolgo preslišimo znake, ki nam sporočajo, da smo utrujeni in izčrpani.
Znaki in simptomi izgorelosti v starševstvu.
- Starši, ko smo izgoreli, postanemo razočarani in cinični.
- Ko smo na meji stresa, bo naša toleranca nižja.
- Morda boste ugotovili, da se pogosteje zatikate v konflikte z drugimi ali da je vaš pogled na svet postal temnejši.
- Izgorelost prinaša močno izčrpanost, ki je očitno ne pozdravi nobena količina spanja.
- Obstaja teža, za katero se zdi, da ne izgine. Zdi se, da izčrpanost napolni vsak del vašega bitja; fizično, mentalno in čustveno.
Previous
Next
- Nizka motivacija/energija, zmanjšana učinkovitost.
- Opazite, da je vaša pripravljenost, da nekaj počnete, izhlapela. Dejavnosti, ki ste jih prej opravljali z navdušenjem, se vam zdaj zdijo pretežke.
- Zmanjšano sočutje – čustvena distanca do otrok.
- Ko smo izčrpani, dobesedno ne ostane ničesar, kar bi lahko dali komu drugemu.
Ne gre za to, da nam je vseeno, ampak samo za to, da ne moremo prihraniti več sočutja do drugih. Obstaja otopelost, ki pride z izgorelostjo. Stvari, ki so nekoč vzbujale odziv, gredo kar mimo nas kot nekakšen zid, ki nas ščiti.
Previous
Next
- Izguba zadovoljstva v starševstvu.
Ko vaša motivacija izgine, ugotovite, da naredite najmanjši minimum, da bi preživeli. To je lahko povezano z delom, lahko pa tudi z odnosi in celo starševstvom. Ko nimate čustvene energije zase, je otroku zelo težko pomagati pri njegovih pogosto silnih čustvih.
Previous
Next
- Kontrast – nasprotje razmišljanju in čustvovanju.
Pojavi se spraševanje in razmišljanje o tem, kakšen starš (oče ali mama) sem bil v preteklosti in kakšen oče ali mama sem postal. Pojavijo se občutki krivde, sramu in izgube smisla v življenju.
Previous
Next
Izgorelost v starševstvu se začne z blagimi znaki in simptomi in se stopnjuje v zmerno izgorelost in hudo izgorelost v starševstvu, kjer se lahko pojavijo tudi razmišljanja o samomoru.
Blagi znaki in simptomi izgorelost v starševstvu.
Vključujejo vzkipljivost in/ali omejeno toleranco, povečano občutljivost za otrokova čustva, izbruhe, ki jih ne zmorete več držati in običajno se pojavijo tudi motnje spanja (preveč spanja ali nespečnost). Vsak otrokov čustveni izbruh v staršu izzove jezo ali bes.
Lahko se pojavi tudi namera po fizičnem poškodovanju otroka in staršu postane vseeno, kaj bi tovrstno dejanje povzročilo otroku. Starš izgubi empatijo in se čustveno distancira do otroka.
Zunaj običajne dnevne rutine (pripravljanje obrokov, čas za spanje … itd.), starš ne zmore več vlagati v odnos do svojega otroka /otrok. Ne uživa več v družbi svojih otrok (3).
Zmerna izgorelost v starševstvu.
Poleg povečane vzkipljivosti, omejene tolerance, čustvene distance in izgube zanimanja za otroka starš začne doživljati dodatne telesne simptome, kot so glavoboli, zmedenost, pozabljivost, razdražen želodec, tesnoba (panični napadi)/depresija, občutek izoliranosti in/ali preobremenjenosti.
Ko nastopi izgorelost, se prekine tudi komunikacija z drugimi, kar lahko privede do povečanja konfliktov, nesporazumov Itd., zlasti s partnerjem.
Huda izgorelost v starševstvu.
Starš s hudo izgorelostjo lahko kaže zgoraj omenjene znake in hormonsko neravnovesje, ki lahko dodatno poslabša in povzroči izgubo spolne želje, nespečnost ali neurejene vzorce spanja in dodatne zdravstvene težave.
Simptomi izgorelosti se lahko kažejo tudi kot obsesivno kompulzivna nagnjenja ali množica nedokončanih/izogibalnih nalog zaradi preobremenjenosti.
Pojavijo se lahko tudi misli na samomor.
To se ne pozna samo na psihološki ravni, ampak tudi v telesih staršev. Ko so merili raven kortizola v laseh staršev, ki so iskali zdravljenje zaradi izgorelosti, so opazili, da je bila raven kortizola dvakrat večja od kontrolne skupine staršev, ki niso iskali pomoči zaradi izgorelosti (20; 21). Nivo kortizola v laseh staršev je bila večja kot pri bolnikih s hudo kronično bolečino (22), kar priča o hudem trpljenju staršev, ki trpijo za izgorelostjo.
Zadnja stopnja procesa izgorelosti je adrenalni zlom – adrenalna izgorelost. Na tej stopnji se zaradi blokade HPA osi (hipotalamus – hipofiza – nadledvična žleza) v telesu zmanjša izločanje kortizola. Adrenalni zlom pogosto pripelje do hospitalizacije v psihiatrični ustanovi.
Kaj vodi v izgorelost v starševstvu.
Izgorelost v starševstvu ni odvisna le od povzročiteljev stresa, ki obremenjujejo starša. Večina staršev ima več dejavnikov tveganja (dejavnikov, ki povečujejo starševski stres), vendar ti starši imajo tudi več virov (tj. dejavnikov, ki zmanjšati starševski stres) (23).
Na primer: Marija (ime je izmišljeno) je morda perfekcionistka, ki ostane doma. Je mama, ki se spopada z majhnim otrokom z učnimi težavami in s težavnim mladostnikom, vendar ji koristi podpora moža svoje matere in ima hobi (slikanje), ki ji pomaga, da se napolni in se oddalji od tega, da je ves dan mama.
Izgorelost nastane, ko se ravnovesje med zaznanimi tveganji, ki ustvarjajo in povečujejo stres in viri, ki nas napolnijo ali ublažijo stres, nagne na napačno stran (24).
Najmočnejši napovedovalci izgorelosti v starševstvu so (23, 24; 25):
- Psihološke lastnosti staršev (npr. perfekcionizem ali pomanjkanje virov obvladovanja čustev in stresa);
- Osebnostne značilnosti otrok (npr. temperamentno bolj zahtevni otroci ali otroci s posebnimi potrebami);
- Vsakodnevna praksa vzgoje otrok (npr. nedoslednost);
- Kakovost odnosa z drugimi, partnerjem (npr. nekateri starši so brez podpore prijateljev, sorodnikov, partnerja. Starš, ki ostane doma, se ne počuti slišan, viden in svoje skrbi ne more podeliti v varnem okolju nekomu, ki mu zaupa.
- Stopnja zunaj družinske podpore (npr. pomanjkanje podpore širše družine ali prijateljev);
- Organizacijo družinskega življenja (npr. pomanjkanje rutine ali reda) in razpoložljiv čas za prostočasne dejavnosti (npr. pomanjkanje časa za dopolnitev dejavnosti, ki staršem omogočajo odmor, ravnovesje in napolnitev).
Kako preprečiti izgorelost v starševstvu.
Izgorelost staršev lahko privede do močnih občutkov krivde in sramu, vendar obstaja veliko načinov, kako se podpreti in zmanjšati te negativne občutke, vključno s tem, da poiščete strokovno pomoč. Ne pozabite, okrevanje po izgorelosti je možno.
Predstavljam vam pet načinov, kako se lahko spopadete z izgorelostjo v starševstvu:
Individualni pogled doživljanja stresa.
Za starše, ki so med pandemijo poročali o višjih stopnjah izgorelosti, samo zaprtje ni bilo glavni dejavnik tveganja. Namesto tega je ekipa, sestavljena iz belgijskih, nizozemskih in ameriških raziskovalcev, ugotovila, da je bila kriva tudi kognitivna ocena – individualni pogledi ljudi na zaprtje. Koliko so starši doživeli izgorelost, je bilo odvisno od tega, kako so videli zaprtje.
Za nekatere je bila to priložnost, da so si vzeli prepotreben čas z otroki, drugi pa so to videli kot moro. Predvidljivo so tisti z negativno perspektivo poročali o povečanem občutku izčrpanosti pri starševstvu.
Če se zaradi svoje starševske vloge počutite izčrpane, ponovno ocenite svojo perspektivo. Poiščite priložnosti za rast ali področja svojega življenja, za katera ste hvaležni. Morda vam bo pomagalo preoblikovati težavo kot izziv – nekaj, kar lahko premagate – in ne kot grožnjo, ki vas postavlja kot nemočno žrtev (26).
Ponovna ocena ne bo izbrisala težkih okoliščin iz vašega življenja, lahko pa vam zagotovi vir, ki vam bo pomagal pri spopadanju. Kako to storiti si lahko, preberete v izzivu, ki sem vam ga pripravila ali si pa poiščete psihoterapevtsko pomoč.
Majhni koraki – velike spremembe.
Pri izgorelosti v starševstvu v nasprotju s poklicno izgorelostjo največkrat ni vedno mogoče vzeti dopusta (velikokrat je dopust z majhnimi otroki še bolj naporen in bi v resnici potrebovali dopust po dopustu in tega brez otrok). Zaradi česar se lahko počutite, kot da ne morete ubežati povzročitelju stresa.
Kot mama imam pogosto občutek, kot da glavo držim nad gladino vode. Nato pa otrok zboli, poveča se stres v družini in takrat plavam. Kadar si pa organiziram čas zase, da nekam greva s partnerjem takrat otrok, zboli.
Navadno starši vidimo enega ali dva velika dejavnika, ki sta odgovorna za stres.
- Morda imamo dojenčka, majhne otroke, zelo malo pomoči in partnerja, ki je veliko odsoten.
- Mogoče sem mama ali oče samohranilec. Tega ne moremo spremeniti.
Namesto da se osredotočamo na velike povzročitelje stresa, ki jih ne moremo spremeniti, lahko znova, uravnovesimo tiste spremenljive, ki sčasoma prispevajo k občutku izčrpanosti.
Na primer:
- Če nas vsakodnevno pripravljanje obrokov spravlja v stisko, si lahko te obroke naročimo v vrtcu ali šolo.
- Če je partner pogosto veliko odsoten iz službe, si lahko poiščemo varstvo, izmenjujemo varstvo s prijateljico ali poprosimo sosedo za pomoč.
Ključno je, da smo starši prožni in uravnoteženi.
Spodbujam vas, da govorite o tem, kaj doživljate.
Odprta izmenjava informacij o občutkih izgorelosti lahko olajša socialno podporo, ki je zelo potreben vir za starše, ki so pod stresom in nimajo spretnosti obvladovanja. Toda priznati, da se borite, ni vedno lahko; izgoreli starši se pogosto počutijo izolirane in osramočene, kar jim lahko prepreči zdrav dialog z ljudmi, ki jih podpirajo.
Odkrit pogovor o izgorelosti vam pomaga zmanjšati sram in krivdo, ki se ob tem vzbuja.
Razvijajte svoje starševske veščine.
Dandanes živimo v poplavi informacij kako naj bi vzgajali svoje otroke. Izziv nastane takrat, ko te informacije prejemamo samo preko kognitivnega dela brez ustrezne podpore in usmeritev. Izziv ni v informaciji, ampak na načinu, kako je podana in kako je starš v tem procesu podprt.
Razvijanje starševskih veščin (kako otroku postaviti mejo, kako ravnati pri izbruhih … Itd.), ki so vam v pomoč pri vsakodnevni interakciji z otrokom, vas lahko opolnomoči in zmanjša stres in občutek izgorelosti. To so tudi raziskave pokazale, saj tovrstni programi zmanjšujejo stres pri starših in povečujejo samozavest. Poiščite pa pomoč pri ponudnikih, ki vas lahko ustrezno podprejo.
Na primer: v našem okolju že nekaj časa teče program Neverjetna leta, ki je brezplačen in kjer se lahko vključite. Pomoč lahko poiščete tudi v raznih podpornih skupinah za starše ali pri psihoterapevtih (psihologih, svetovalcih), ki imajo znanje in izkušnje z grajenjem starševskih veščin.
Vnesite v svoje življenje skrb zase.
Skrb zase ni to, kar nam družba prikazuje. Je veliko, veliko več. Je veščina, da prepoznamo v sebi, ko je preveč in razvijemo strategije, ki nam pomagajo, da dosegamo večje duševno in telesno ravnovesje.
Skrb zase je naučena veščina, ki je mogoče nismo dobili od svojih staršev. Trenutno pa nam družba prikazuje popolnoma napačno predstavo, kaj naj bi skrb zase vsebovala in vse to da še večje breme sploh v času starševstva, ko se vsi trudimo, da bi svojemu otroku dali le najboljše. Mogoče vam bo izziv, ki sem ga pripravila in je brezplačen v pomoč.
Poiščite psihoterapevtsko ali zdravniško pomoč.
V primeru hudih občutkov nemoči in brezupa poiščite zdravniško pomoč. Včasih vam lahko zdravila pomagajo do te mere, da lahko greste naprej in sploh zmorete narediti korak spremembe.
Dandanes ne bi smel biti skoraj noben izziv v duševnem zdravju obravnavan samo s psihofarmakoterapijo, ampak tudi s psihoterapijo. S pomočjo psihoterapije se lahko opolnomočite na izzivih, ki so pripeljali do izgorelosti. V psihoterapiji lahko naslavljate izzive povezane s perfekcionizmom, vašimi veščinami soočanja s stresom, izzivi v odnosu z otrokom ali partnerjem. Naslavljate lahko občutke krivde in sramu, ki se vam vzbujajo.
Razlika med izgorelostjo in depresijo.
Obstajajo razlike med izgorelostjo in depresijo (obporodno in poporodno depresijo) in je pri tem potrebna diferencialna diagnostika, ki jo naredi psihiater, klinični psiholog ali psihoterapevt in vas ne bi želela s tem obremenjevati.
Obstaja zelo nazoren test, ki v veliki meri drži in to je, da če vam neko omeni, da vam ponuja dopust na samotnem otoku in varstvo za otroke in vi z veseljem to sprejmete, vam vzbudi zanimanje in željo to po vsej verjetnosti nakazuje na izgorelost in ne na depresivno motnjo.
Depresivni in anksiozni znaki pri izgorelosti so simptomi sindroma adrenalne izgorelosti in ne motnja, ki nastane kot posledica izgorelosti (27). Več o tem si lahko preberete na tej povezavi. Vse te znake in simptome se lahko naučite obvladovati …
Zato draga mama ali oče, če si se v zapisih našla / našel želim, da veš, da nisi sam /a in da je pot ven mogoča. Želim, da veš, da čeprav je življenje lahko trenutno težko, je mogoče biti tista umirjena, povezana in srčna mama (ali oče), kot si v sebi želiš biti
Pojdi po (po) moč, in ne dovoli, da izgorelost pogasi tvoj starševski ogenj.
Previous
Next
Viri:
Prispevek je delno povzet po izobraževanju o izgorelosti v starševstvu (angl. Parental Burnout: diagnostic and treatment), ki sta ga vodili Isabelle Roskam in Moïra Mikolajczak.
- Mikolajczak, M. et al. (2019) Parental burnout: what is it,and why does it matter? Clin. Psychol. Sci. 7, 1319–1329.
- Roskam, I., Brianda, M. E., & Mikolajczak, M. (2018). A step forward in the conceptualization and measurement of parental burnout: The Parental Burnout Assessment (PBA). Frontiers in Psychology, 9, 758.
- Roskam, I., Raes, M. E., & Mikolajczak, M. (2017). Exhausted parents: Development and preliminary validation of the Parental Burnout Inventory. Frontiers in Psychology, 8, 163.
- Mikolajczak, M. and Roskam, I. (2018) A theoretical and clinical framework for parental burnout: the balance between risks and resources (BR2). Front. Psychol. 9, 886.
- Roskam, I. et al. (2018) A step forward in the conceptualization and measurement of parental burnout: the Parental Burnout Assessment (PBA). Front. Psychol. 9, 758.
- Bakker, A. B., Demerouti, E., & Verbeke, W. (2004). Using the job demands-resources model to predict burnout and performance. Human Resource Management, 43, 83–104.
- Demerouti, E., Bakker, A. B., Nachreiner, F., & Schaufeli, W. B. (2001). The job demands-resources model of burnout. Journal of Applied Psychology, 86, 499–512.
- Maslach, C., Schaufeli, W. B., & Leiter, M. P. (2001). Job burnout. Annual Review of Psychology, 52, 397–422.
- Maslach, C., Jackson, S. E., & Leiter, M. P. (2010). Maslach Burnout Inventory manual. Menlo Park, CA: Mind Garden.
- Armon, G., Shirom, A., Shapira, I., & Melamed, S. (2008). On the nature of burnout–insomnia relationships: A prospective study of employed adults. Journal of Psychosomatic Research, 65, 5–12.
- Ahola, K., Honkonen, T., Pirkola, S., Isometsä, E., Kalimo, R., Nykyri, E., . . . Lönnqvist, J. (2006). Alcohol dependence in relation to burnout among the Finnish working population. Addiction, 101, 1438–1443.
- Pedersen, A. F., Sørensen, J. K., Bruun, N. H., Christensen, B., & Vedsted, P. (2016). Risky alcohol use in Danish physicians: Associated with alexithymia and burnout? Drug and Alcohol Dependence, 160, 119–126.
- Shirom, A., Melamed, S., Toker, S., Berliner, S., & Shapira, I. (2005). Burnout and health review: Current knowledge and future research directions. International Review of Industrial and Organizational Psychology, 20, 269–308.
- Alarcon, G. M. (2011). A meta-analysis of burnout with job demands, resources, and attitudes. Journal of Vocational Behavior, 79, 549–562.
- Mikolajczak, M., Gross, J. J., & Roskam, I. (2021). Beyond Job Burnout: Parental Burnout! Trends in Cognitive Sciences, 25(5), 333–336.
- Kristensen, T. S., Borritz, M., Villadsen, E., & Christensen, K. B. (2005). The Copenhagen Burnout Inventory: A new tool for the assessment of burnout. Work & Stress, 19, 192–207.
- Malach-Pines, A. (2005). The Burnout Measure, short version. International Journal of Stress Management, 12, 78–88.
- Mikolajczak, M., Gross, J. J., Stinglhamber, F., Lindahl Norberg, A., & Roskam, I. (2020). Is Parental Burnout Distinct From Job Burnout and Depressive Symptoms? Clinical Psychological Science, 8(4), 673–689.
- Roskam, I., Aguiar, J., Akgun, E., Arikan, G., Artavia, M., Avalosse, H., … Barham, E. J. (2021). Parental Burnout Around the Globe: a 42-Country Study. Affective Science, 2(1), 58–79.
- Brianda, M.E. et al. (2020) Hair cortisol concentration as a biomarker of parental burnout. Psychoneuroendocrinology 17, 104681.
- Brianda, M.E. et al. (2020) Treating parental burnout: impact of two treatment modalities on burnout symptoms, emotions, hair cortisol, and parental neglect and violence. Psychother. Psychosom. 20, 330–332.
- Van Uum, S.H. et al. (2008) Elevated content of cortisol in hair of patients with severe chronic pain: a novel biomarker for stress. Stress 11, 483–488.
- Sorkkila, M. and Aunola, K. (2020) Risk factors for parental burnout among Finnish parents: the role of socially prescribed perfectionism. J. Child Fam. Stud. 29, 648–659.
- Vigouroux, S.L. and Scola, C. (2018) Differences in parental burnout: influence of demographic factors and personality of parents and children. Front. Psychol. 9, 887.
- Mikolajczak, M. et al. (2018) Exhausted parents: sociodemographic, child-related, parent-related, parenting and family-functioning correlates of parental burnout. J. Child Fam. Stud. 27, 602–614.
- Drach-Zahavy, A., & Erez, M. (2002). Challenge versus threat effects on the goal–performance relationship. Organizational Behavior and Human Decision Processes, 88(2), 667–682.
- Mikolajczak, M. et al. (2020) Is parental burnout distinct from job burnout and depressive symptomatology? Clin. Psychol. Sci. 8, 673–689.
Izjava o odgovornosti:
Informacije na spletni strani niso nadomestilo za posvet z zdravnikom! Spletna stran je namenjena izobraževanju, vsebine v nobenem primeru niso prilagojene za posebne namene, zahteve ali potrebe posamezne osebe in ne nadomeščajo psihiatrične ali psihoterapevstke obravnave. Več informacij v Splošnih pogojih.
