Krivda v starševstvu … pretiran občutek krivde, ki ga mame in starši kar dodobra poznamo.
Ravno, ko pišem ta zapis, hčerka in sin že desetič v enem dnevu gledata Pujso Pepo. Za kosilo sem pripravila juho iz vrečke in zaradi preutrujenosti sem najmanj 3x že nesramno odreagirala na neko njuno prošnjo. Ob tem seveda čutim krivdo, ki me razjeda in nekje v ozadju se oglaša glasek, ki pravi, da nisem »dovolj dobra« … »slaba mama si« ker si to dovoliš.
Ob kratkem pregledu družabnih omrežij opazim, da so le ta preplavljena z milijoni izobraževalnih lekcij, idejami za zdrav zajtrk in drugimi objavami, kako naj bi vzgajali svoje otroke.
Krivda - pretiran občutek krivde v starševstvu.
Kaj pa je v resnici krivda?
Ne glede na to, ali še nikoli niste slišali za mamin (ali očetov) občutek krivde, ali se ne morete izogniti njenemu neusmiljenemu primežu, to preprosto pomeni tisti vsesplošni občutek, da ne dajete ali delate dovolj kot starš (1).
Stvari ne »delate pravilno« ali pa sprejemate odločitve, ki bi lahko na dolgi rok »zmotile« razvoj vaših otrok.
- Krivda mame (ali očeta), je lahko začasna.
Na primer; kako se kot mama počutim glede sina in hčerke, ki ta teden preveč gledata Pujso Pepo.
- Ali dolgoročnejša:
Sprašujem se, ali sva s partnerjem v zadnjih letih otroka, vključila v dovolj dejavnosti, sva bila dovolj uglašena – ljubeča starša?
Nekatere mame in očetje čutijo strah ali težo na svojih ramenih (prsih, duši Itd.), nekatere zgrabi panika – kot da morajo ta neprijeten občutek odpraviti takoj zdaj. Omenjene neprijetne občutke reguliramo na bolj ali manj zdrav način in potrošništvo ima od tega veliko koristi.
Res moramo otroku kupiti nekaj, kar bo omogočilo … se moramo vključiti v to dejavnost, da bo …? Krivdo slišim ali jo reguliram tako, da obsojam druge, grem v obrekovanje drugih?
Krivda ima veliko izvorov, od osebne negotovosti do zunanjih pritiskov družine, prijateljev, družbenih medijev, ki nam subliminalno sporočajo, kakšen starš naj bomo, in seveda tudi drugih virov. Krivda je sploh v začetnem obdobju starševstva zelo biološko pogojena. Narava je milijarde in milijarde let soustvarjala pogoje, ki naši družbi pomagajo do večjega preživetja.
Hitro pomikanje po družabnih omrežjih bo pokazalo na stotine objav o tem, kaj se drugim staršem zdi dobro, od izobraževalnih dejavnosti do popolno urejenih malčkov, ki sladko pozirajo. Do staršev, ki ob štirih in več otrocih uspejo svojo bivalno površino obdržati sterilno. Celo uradna priporočila, kot so priporočila zdravnikov in organizacij, lahko v staršu ustvarijo občutek neustreznosti. Protislovja in pričakovanja iz različnih virov so neomejena.
Kam lahko pripelje vsa ta ponotranjena krivda?
Obstaja majhen odmerek krivde, ki je lahko produktiven.
Če naši otroci res vsak dan gledajo Pujso Pepo in začnemo čutiti ta mali namig telesa, da to morda ni najboljša izbira, je lahko občutek krivde nekaj, na kar moramo biti pozorni. Krivda je v tem primeru naša prijateljica, konstruktivno nas opozarja, da nekaj kar delamo ali smo naredili, ni prav. Ko pa krivda začne vplivati na vašo odločitev, za katero smo prej mislili, da je pravilna, takrat krivda postane škodljiva.
Recimo, da se mama odloči, da bo svojega dojenčka iz različnih osebnih – utemeljenih razlogov hranila z mlečno formulo. Nato prijateljica dobronamerno na družbenih omrežjih objavi objavo o globoki povezavi, ki jo ima s svojim doječim dojenčkom, skupaj z obsežnimi zdravstvenimi in čustvenimi koristmi dojenja.
Da bo jasno, ni nič narobe z delitvijo tovrstnih osebnih zmag in prijateljica v tem primeru ne poskuša nikogar osramotiti. Če pa se mama že tako trudi narediti najboljše za svojega otroka, so lahko objave, kot je ta, v njenem svetu začutijo kot napad, ki je usmerjen posebej nanjo. Pogosto gre mama v takih primerih v sram, da ni dovolj dobra in sram hitro postane toksičen.
Kako »premagati« pretiran občutek krivde?
Povabim vas, da se poglobite ali razlog za vašo krivdo morda izvira iz vašega otroštva? Vas pogosto v različnih izzivih življenja spremlja občutek »nisem dovolj dobra«.
Se v trenutku, ko občutite krivdo res, vzbuja krivda, ali vas odnese v občutek sramu (2)?
Spoznajte svojo resnico in vrednote.
Ob teh zapisih vas povabim, da nadaljujete iskanje svoje osebne resnice in vrednot kot mama ali oče. Kaj čutite in menite, da je za vas in vašo družino pomembno?
Če menite, da dojenje neustrezno vpliva na vas in vašo družino, je izbira mlečne formule vaša osebna resnica. Če čutite, da vaš otrok in vaša družina ne potrebuje pet različnih dejavnosti tekom tedna je to vaša resnica. Če čutite, da kot oče ali mama ne zmorete vsakodnevne interakcije z otrokom in potrebujete več časa zase, je to vaša osebna resnica.
Naj to iskreno pride iz vas in ne iz različnih virov, ki jih bolj ali manj vsi doživljamo in soustvarjamo.
Obkrožite se s podobno mislečimi ljudmi.
Ste obkroženi z večinoma podobno mislečimi ljudmi, ki cenijo vaše vrednote? Vas recimo vaša soseda, ki ve vse in vam svetuje o vsem, pušča v dvomih glede lastnih odločitev? Mogoče omenjena soseda morda ni najboljši vir, ki bi mu še lahko zaupali?
Poskrbite za lastno duševno zdravje tudi tako, da ne sledite virom na družbenih omrežjih, ki vas delajo negotove. Začnite si postavljati osebne meje in starševstvo je odličen poligon, ko to lahko vadimo. Ne pozabite, da tako dajemo tudi nezavedno svojim otrokom zgled in ta vir bodo nezavedno ponesli v svet.
Varujte svojo resnico in vrednote pred vsiljivci.
Prišli bodo napadalci. Sliši se dramatično, vendar je realno pričakovati, da bodo drugi nasprotovali vašim prepričanjem in odločitvam. Ne bodite presenečeni, ko bo nekdo, izpodbijal vašo izbiro.
Takrat zavestno opazujte telo, ni vam treba iti v obrambo, lahko se umaknete ali se usmerite v to, da je zdravo in v redu, če se z drugimi v nečem ne strinjamo. Ali pa naj bo obramba konstruktivna, z jasno mejo kaj je za vas in vašo družino tista prava pot.
Zato draga mama ali oče. Ne bodi tista mama (oče) v parku, ki mora nekoga prepričevati, da so dude hudič, če ne dojiš, bo otrok …, da bo otrok, ki je vzgojen na dnevni prehrani brez glutena, ali ohrovtove solate bolj zdrav kot tisti, ki občasno dobi sladoled in pripravljeno hitro hrano.
Bodite previdni, ko sami objavljate objave na družbenih omrežjih, ki bi se lahko zdele kot hvalisanje ali nagovarjanje drugih mamic. Iskreno delite tako dobre in slabe plati, ki jih na poti starševstva ni malo.
Krivdo lahko odpravimo tako, da je ne širimo, in namesto tega spodbujamo drug drugega, da sledimo svoji poti in srcu. Morda pridemo do konca starševstva in se zavemo, da smo zamudili toliko sladkih trenutkov v skrbi, česa ne delamo prav. Morda nam bo žal, da nismo poslušali drugih, ki so nam govorili, da delamo pomembno in odlično delo.
Najpomembnejše je, da bomo morda z leti uvideli, kako neverjetni so naši otroci postali, in spoznali, da krivda ni prispevala niti ene kapljice k tej osebi, ki smo jo vzgojili, ampak je le zavirala našo sposobnost uživanja v procesu.
Zato ljubite svoje otroke – pod svojimi pogoji in ne dovolite, da to, kar drugi počnejo (ali govorijo), pogasi vaš starševski ogenj.
Previous
Next
Izjava o odgovornosti:
Informacije na spletni strani niso nadomestilo za posvet z zdravnikom! Spletna stran je namenjena izobraževanju, vsebine v nobenem primeru niso prilagojene za posebne namene, zahteve ali potrebe posamezne osebe in ne nadomeščajo psihiatrične ali psihoterapevstke obravnave. Več informacij v Splošnih pogojih.
