Helena Grmek Logo črn
Blog

Nespečnost po porodu – zakaj se pojavi in kako jo odpraviti?

19. decembra, 2022

Nespečnost po porodu, kaj je nespečnost, zakaj se pojavi in kako si pomagati, če čutite, da na tem področju potrebujete pomoč.

Nespečnost je zelo pogosta motnja spanja, ki vpliva na vašo sposobnost, da zaspite in ostanete v neprekinjenem spanju. Diagnoza kronične nespečnosti se postavi, ko izzivi s spanjem trajajo vsaj 3. noči v tednu in več kot 3. mesece. Več o nespečnosti, vzrokih in zdravljenju si lahko preberete v mojem prispevku

Nespečnost po porodu poslabša vaše zdravje in je pogosto povezana z duševnimi ali telesnimi izzivi, zato je pomembno, da jo jemljete resno in poiščete pomoč, če se stanje ne izboljša.

Nespečnost po porodu – zakaj se pojavi in kako jo odpraviti?

V prispevku boste izvedeli, zakaj se pojavi nespečnost po porodu, kako jo omiliti ali preprečiti in kdaj poiskati pomoč zdravnika ali psihiatrično in psihoterapevtsko pomoč.

NAROČANJE

Nespečnost po porodu

nespečnost po porodu

Motnje spanja v perinatalnem obdobju so v preteklosti veljale za normativno značilnost nosečnosti in obdobja po porodu, ki so jih zdravstveni delavci zavračali kot nepomembne in nevredne pozornosti ali zdravljenja. Vendar se je v zadnjih dveh desetletjih pojavilo veliko raziskav, ki osvetljujejo težavo motenj spanja v obporodnem obdobju, vključno s pomembnim vplivom teh motenj na zdravje žensk, dojenčka in celotno družine (1).

Mednarodna klasifikacija motenj spanja opisuje naslednja diagnostična merila za nespečnosti:

  • Težave z uspavanjem, kljub trudu.
  • Težave s spanjem in/ali težave s prezgodnjim zbujanjem kljub ustrezni priložnosti in okoliščinam za spanje, ki jih spremljajo dnevne posledice (npr. utrujenost, težave s koncentracijo, spremembe razpoloženja, v poporodnem obdobju sta pogosta jeza in bes, dnevna zaspanost, skrbi povezane s spanjem).
  • Izzivi s spanjem vsaj 3. noči na teden (2).

Ocenjuje se, da 30 % odraslih doživi simptome nespečnosti, do 10 % odrasle populacije pa trpi za nespečnostjo (3). Ženske nesorazmerno pogosteje trpijo zaradi nespečnosti kot moški, pri čemer je procentualna razlika 12,8 % pri ženskah v primerjavi z 9,7 % pri moških (4).

Nespečnost po porodu in raziskave o razširjenosti

nespečnost po porodu

Več velikih kohortnih študij je pokazalo, da je razširjenost nespečnosti in klinično pomembnih simptomov nespečnosti veliko večja pri nosečnicah in ženskah po porodu v primerjavi s splošno populacijo žensk v rodni dobi.

Sivertsen in sodelavci so sledili kohorti 1480 žensk na Norveškem, ki so jih preučevali v pozni nosečnosti, osem tednov po porodu in dve leti po porodu. Prevalenca žensk, ki so izpolnjevale diagnostična merila za motnjo nespečnosti po merilih DSM, je bila 60 % v pozni nosečnosti in osem tednov po porodu, dve leti po porodu pa je padla na 41 %. Poleg tega je 39 % žensk izpolnjevalo diagnostična merila za nespečnost v vseh treh časovnih točkah; 68 % tistih, ki so izpolnjevale merila med nosečnostjo, je še vedno imelo nespečnost osem tednov po porodu, pri čemer 50 % teh žensk še vedno doživlja nespečnost dve leti po porodu (5). Stabilnost in vztrajnost nespečnosti 2. leti po porodu je skladna z literaturo, ki podpira kronično naravo nespečnosti (6).

Razširjenost nespečnosti v splošni populaciji žensk, starih od 18 do 45 let, na Norveškem naj bi bila približno 11 % (7). Podobne ugotovitve so opazili v kohortni študiji 486 žensk v Španiji, pri katerih so pred nosečnostjo in v vsakem trimesečju do šestih mesecev po porodu ocenili simptome nespečnosti (8). V tej študiji je 6,1 % žensk poročalo o pomembnih simptomih nespečnosti pred nosečnostjo, ki so se povečali na 44,2 % v prvem trimesečju, 46,3 % v drugem trimesečju, do vrha 63,7 % v tretjem trimesečju. Šest mesecev po porodu je 33,2 % žensk imelo pomembne simptome nespečnosti.

Vzroki za pojav nespečnosti po porodu

nespečnost po porodu

Zakaj so stopnje nespečnosti v perinatalnem obdobju tako neverjetno visoke?

Nešteto fizioloških in psihosocialnih sprememb v perinatalnem obdobju prispeva k razvoju in vzdrževanju nespečnosti. Pri nespečnosti se je kot obrazložitev dejavnikov, ki vplivajo na razvoj nespečnosti v strokovnih krogih, obdržal Spielmanov Tri P Model.

Na spodaj pripeti sliki je model prirejen za perinatalno obdobje.

Vir slike: Swanson, L. M., Kalmbach, D. A., Raglan, G. B., & O’Brien, L. M. (2020). Perinatal Insomnia and Mental Health: a Review of Recent Literature. Current Psychiatry Reports, 22(12).

Nespečnost je konceptualizirana kot motnja hipervzburjenosti možganov (9; 10). Za ob in poporodno obdobje obstajajo dokazi, ki kažejo, da nosečnice doživljajo večjo kognitivno hipervzburjenost (11) in so bolj verjetno vključene v ponavljajoče se negativno razmišljanje ponoči v primerjavi z ženskami, ki niso noseče (12), morda tudi delno zaradi hormonskih vplivov (13). Drugi možni predispozicijski dejavniki vključujejo osebnostne značilnosti in njihovo interakcijo s hormonskimi spremembami (14). Ženske imajo 1,5-krat večjo verjetnost, da bodo imele nespečnost v primerjavi z moškimi (4).

Akutno nespečnost po porodu običajno sprožijo zdravstvene/fizične spremembe, povzročitelji stresa (vključno z večjimi življenjskimi dogodki) in duševna stanja (15). Spremembe v hormonih, tj. strm padec estrogena in progesterona po porodu, za katere je znano, da vplivajo na cirkadiani sistem (16; 17), so prav tako lahko potencialni povzročitelji. Čeprav nedavna študija ni našla povezave med ravnmi estradiola in poporodno nespečnostjo (18), je to področje premalo raziskano in potrebnih je več dokazov za popolno razmejitev vloge hormonov pri perinatalni nespečnosti.

Čeprav sta nosečnost in rojstvo otroka pogosto pozitiven dogodek, sta glavna življenjska povzročitelja stresa (19) in identificirana povzročitelja nespečnosti (20). Povečan stres lahko prispeva k nastanku nespečnosti preko hipervzburjenosti možganov, ki je posledica stresa (21), povezanega z nespečnostjo med nosečnostjo (22).

Da ne dolgovezim o vzrokih in definicijah, zakaj do tega pride, bi se v naslednjih vrsticah bolj osredotočili na to, kako si lahko pomagate.

Nespečnost po porodu, kako si pomagati

Poleg metod zdravljenja in odprave nespečnosti, ki se jih bom dotaknila kasneje, lahko novopečene matere, ki imajo težave s spanjem, poskusijo eno od naslednjih tehnik:

Skrb zase

Skrb zase je večplasten proces namenskega vključevanja različnih strategij, ki spodbujajo zdravo delovanje in izboljšujejo dobro počutje. Gre za zavestno delovanje, da bi spodbudili lastno fizično, duševno ali čustveno zdravje.

Več o tem, kaj je skrb zase, si lahko preberete v mojem prispevku ali postanete del 7 – dnevnega izziva o skrbi zase v času starševstva.

Skrb zase

Opolnomočite se z znanjem o spanju dojenčka in kako ga z malimi koraki izboljšati

Posebno za poporodno obdobje je treba pri odpravi nespečnosti upoštevati težave s spanjem dojenčka in nočno hranjenje. Izobraževanje o tipičnih vzorcih spanja dojenčkov v prvih nekaj mesecih življenja lahko pomaga ženskam, da imajo realistična pričakovanja glede normativne fragmentacije poporodnega spanja. Spodbujanje deljenja vstajanja med nočnimi prebujanji dojenčka, ko je partner na voljo, lahko poveča učinkovitost CBT-I (23) in močno izboljša spanje matere in zmanjša simptome poporodne depresije in anksioznosti.

Več, kako lahko že z majhnimi koraki izboljšate spanje novorojenčka in dojenčka v prvih mesecih, si lahko preberete v mojih prispevkih:

Preuredite svoj urnik spanja

Kot bo potrdil vsak novopečeni starš, ima veliko novorojenčkov nereden urnik spanja. Spanje, ko spi njihov dojenček, tako ponoči kot med dnevnim dremežem, lahko materam pomaga, da nadomestijo pomanjkanje spanja. Če pa zvečer ne morete zaspati in čutite, da imate izzive z nespečnostjo, pa je velikokrat zelo smiselno, da se dnevnemu spanju izogibate, saj to zmanjšuje spalni pritisk, ki vas drži v nočnem spanju.

Delite si skrb za dojenčka

Poprosite za pomoč in si delite vsakodnevno skrb za dojenčka s partnerjem ali bližnjimi sorodniki. Vključitev partnerja v skrb za dojenčka in nočna prebujanja ima mnogo koristi in ne samo iz vidika bolj konsiduliranega spanja mame in celotne družine. Vključitev partnerja v skrb za dojenčka pomembno vpliva na duševno počutje mame. Ve o tem si lahko preberete v mojem prispevku – Kako in zakaj partnerja vključiti v nočno uspavanje in nočna prebujanja.

Pojdite na jutranji sprehod

Izpostavljenost naravni sončni svetlobi lahko ponovno uskladi cirkadiani ritem. Zmerna telesna vadba tudi dokazano vpliva na boljše počutje in tudi omogoča več globokega spanja.

Nespečnost po porodu - odprava in zdravljenje

Priporočena prva linija zdravljenja in odprave kronične nespečnosti je kognitivno-vedenjska terapija za nespečnosti (CBT-I), ki je kratka več komponentna, nefarmakološka intervencija, ki cilja na dejavnike, ki ohranjajo nespečnost (24; 25). Izboljšave spanja so dolgotrajne, kot je dokazano v 2–3 letnih obdobjih spremljanja v več strogih študijah (26; 27; 28; 29). Poleg tega ima CBT-I psihoterapija za nespečnost tudi dobro uveljavljeno učinkovitost v povezavi tudi z drugimi stanji, kot sta poporodna depresija in anksioznost z zmernimi do velikimi velikostmi učinka, opaženimi na parametrih spanja v nedavni metaanalizi (30).

Več o učinkovitosti CBT-I in posegih, ki jih izvajamo v psihoterapevtskih seansah, si lahko preberete na pripeti povezavi.

NAROČANJE

Zaključek

Nespečnost po porodu je pogosto simptom globljih vzrokov, ki so lahko telesne ali duševne narave. Nespečnost po porodu lahko povzroči tudi druge težave, zlasti če je ne zdravimo.

Prekinjen spanec, občutki utrujenosti in povečane obremenitve so normalni občutki po porodu. Toda če te težave po 3. mesecih ne izginejo in se ob nespečnosti pojavljajo tudi izzivi z vašim duševnim zdravjem, kot so poporodna depresija ali anksioznost ne odlašajte, da si poiščete pomoč ali podporo v psihoterapiji v primerih hujših duševnih stisk pa psihiatrično pomoč.

Vse dobro vam želim.

NAROČANJE
Helena Grmek psihoterapija
Individualno svetovanje in psihoterapija
7 dnevni izziv skrbi zase
Partnersko svetovanje in psihoterapija
Previous
Next

Viri:

  1. Swanson, L. M., Kalmbach, D. A., Raglan, G. B., & O’Brien, L. M. (2020). Perinatal Insomnia and Mental Health: a Review of Recent Literature. Current Psychiatry Reports, 22(12). 
  2. Sateia, M. J. (2014). International Classification of Sleep Disorders-Third Edition. Chest, 146(5), 1387–1394. 
  3. Roth, T. (2007). Insomnia: Definition, Prevalence, Etiology, and Consequences. Journal of Clinical Sleep Medicine, 3(5 suppl). 
  4. Zhang, B., & Wing, Y.-K. (2006). Sex Differences in Insomnia: A Meta-Analysis. Sleep, 29(1), 85–93.
  5. Sivertsen, B., Hysing, M., Dørheim, S. K., & Eberhard-Gran, M. (2015). Trajectories of maternal sleep problems before and after childbirth: a longitudinal population-based study. BMC Pregnancy and Childbirth, 15(1).
  6. Morin, C. M., Bélanger, L., LeBlanc, M., Ivers, H., Savard, J., Espie, C. A., … Grégoire, J.-P. (2009). The Natural History of Insomnia. Archives of Internal Medicine, 169(5), 447.
  7. Pallesen, S., Sivertsen, B., Nordhus, I. H., & Bjorvatn, B. (2014). A 10-year trend of insomnia prevalence in the adult Norwegian population. Sleep Medicine, 15(2), 173–179.
  8. Bonnet, M. H., & Arand, D. L. (2010). Hyperarousal and insomnia: State of the science. Sleep Medicine Reviews, 14(1), 9–15. 
  9. Riemann, D., Spiegelhalder, K., Feige, B., Voderholzer, U., Berger, M., Perlis, M., & Nissen, C. (2010). The hyperarousal model of insomnia: A review of the concept and its evidence. Sleep Medicine Reviews, 14(1), 19–31.
  10. Michopoulos, V., Rothbaum, A. O., Corwin, E., Bradley, B., Ressler, K. J., & Jovanovic, T. (2014). Psychophysiology and posttraumatic stress disorder symptom profile in pregnant African-American women with trauma exposure. Archives of Women’s Mental Health, 18(4), 639–648.
  11. Kalmbach, D. A., Cheng, P., Ong, J. C., Ciesla, J. A., Kingsberg, S. A., Sangha, R., … Drake, C. L. (2019). Depression and suicidal ideation in pregnancy: Exploring relationships with insomnia, short sleep, and nocturnal rumination. Sleep Medicine.
  12. Soldin, O. P., Guo, T., Weiderpass, E., Tractenberg, R. E., Hilakivi-Clarke, L., & Soldin, S. J. (2005). Steroid hormone levels in pregnancy and 1 year postpartum using isotope dilution tandem mass spectrometry. Fertility and Sterility, 84(3), 701–710.
  13. Dørheim, S. K., Garthus-Niegel, S., Bjorvatn, B., & Eberhard-Gran, M. (2014). Personality and Perinatal Maternal Insomnia: A Study Across Childbirth. Behavioral Sleep Medicine, 14(1), 34–48.
  14. LeBlanc, M., Mérette, C., Savard, J., Ivers, H., Baillargeon, L., & Morin, C. M. (2009). Incidence and Risk Factors of Insomnia in a Population-Based Sample. Sleep, 32(8), 1027–1037.
  15. Cipolla-Neto, J., Amaral, F. G., Soares-Jr, J. M., Gallo, C. C., Furtado, A., Cavaco, J. E., … Quintela, T. (2021). The crosstalk between melatonin and sex steroid hormones. Neuroendocrinology. 
  16. Lord, C., Sekerovic, Z., & Carrier, J. (2014). Sleep regulation and sex hormones exposure in men and women across adulthood. Pathologie Biologie, 62(5), 302–310.
  17. Drozdowicz-Jastrzębska, E., Skalski, M., Gdańska, P., Mach, A., Januszko, P., Nowak, RJ, … Radziwoń-Zaleska, M. (2017). Insomnia, postpartum depression and estradiol in women after delivery. Metabolic Brain Disease, 32(6), 1913–1918.
  18. Holmes, T. H., & Rahe, R. H. (1967). The social readjustment rating scale. Journal of Psychosomatic Research, 11(2), 213–218. 
  19. Bastien, C. H., Vallieres, A., & Morin, C. M. (2004). Precipitating Factors of Insomnia. Behavioral Sleep Medicine, 2(1), 50–62.
  20. Drake, C. L., Kalmbach, D. A., Arnedt, J. T., Cheng, P., Tonnu, C. V., Cuamatzi-Castelan, A., & Fellman-Couture, C. (2018). Treating Chronic Insomnia in Postmenopausal Women: A Randomized Clinical Trial Comparing Cognitive-Behavioral Therapy for Insomnia (CBTI), Sleep Restriction Therapy, and Sleep Hygiene Education. Sleep.
  21. Palagini, L., Cipollone, G., Masci, I., Novi, M., Caruso, D., Kalmbach, D. A., & Drake, C. L. (2019). Stress-related sleep reactivity is associated with insomnia, psychopathology and suicidality in pregnant women: preliminary results. Sleep Medicine.
  22. Qaseem, A., Kansagara, D., Forciea, M. A., Cooke, M., & Denberg, T. D. (2016). Management of Chronic Insomnia Disorder in Adults: A Clinical Practice Guideline From the American College of Physicians. Annals of Internal Medicine, 165(2), 125. 
  23. Morgenthaler TT. Practice parameters for the psychological and behavioral treatment of insomnia: an update. An American Academy of Sleep Medicine report. (2006). Sleep (New York, NY), 29(11):1415–9. 
  24. Morin, C. M., Colecchi, C., Stone, J., Sood, R., & Brink, D. (1999). Behavioral and Pharmacological Therapies for Late-Life Insomnia. JAMA, 281(11), 991.
  25. Backhaus, J., Hohagen, F., Voderholzer, U., & Riemann, D. (2001). Long-term effectiveness of a short-term cognitive-behavioral group treatment for primary insomnia. European Archives of Psychiatry and Clinical Neuroscience, 251(1), 35–41.
  26. Sivertsen, B., Omvik, S., Pallesen, S., Bjorvatn, B., Havik, O. E., Kvale, G., … Nordhus, I. H. (2006). Cognitive Behavioral Therapy vs Zopiclone for Treatment of Chronic Primary Insomnia in Older Adults. JAMA, 295(24), 2851.
  27. Blom, K., Jernelöv, S., Rück, C., Lindefors, N., & Kaldo, V. (2017). Three-Year Follow-Up Comparing Cognitive Behavioral Therapy for Depression to Cognitive Behavioral Therapy for Insomnia, for Patients With Both Diagnoses. Sleep, 40(8).
  28. Swanson, L. M., Flynn, H., Adams-Mundy, J. D., Armitage, R., & Arnedt, J. T. (2013). An Open Pilot of Cognitive-Behavioral Therapy for Insomnia in Women with Postpartum Depression. Behavioral Sleep Medicine, 11(4), 297–307.
  29. Shaffer, K. M., Hedeker, D., Morin, C. M., Ingersoll, K., Thorndike, F., & Ritterband, L. M. (2020). Intra-Individual Variability in Sleep Schedule: Effects of an Internet-Based Cognitive-Behavioral Therapy for Insomnia Program and its Relation with Symptom Remission. Sleep.
  30. Wu, J. Q., Appleman, E. R., Salazar, R. D., & Ong, J. C. (2015). Cognitive Behavioral Therapy for Insomnia Comorbid With Psychiatric and Medical Conditions. JAMA Internal Medicine, 175(9), 1461. 

Izjava o odgovornosti:

Informacije na spletni strani  niso nadomestilo za posvet z zdravnikom! Spletna stran je namenjena izobraževanju, vsebine v nobenem primeru niso prilagojene za posebne namene, zahteve ali potrebe posamezne osebe in ne nadomeščajo psihiatrične ali psihoterapevstke obravnave. Več informacij v Splošnih pogojih.




Kazalo prispevka:

→ Kazalo prispevka