Nespečnost, kako se kaže, kako vpliva na vas in kako si pomagati, da si ponovno povrnete naspane noči.
Ocenjuje se, da ima na svetu približno tretjina ljudi moteno spanje (1). Nekaj neprespanih noči je razmeroma normalno in je lahko posledica številnih dejavnikov, kot so stres, nenormalen delovni čas, časovni zamik ali slabo počutje. Če pa izzivi s spanjem izpolnjujejo določena merila, se to diagnosticira kot motnjo spanja, ki ji pravimo nespečnost (2; 3).
Nezdravljena nespečnost lahko privede do spalnega dolga, zaradi česar so ljudje izpostavljeni veliko večjemu tveganju za vrsto psiholoških in zdravstvenih težav. Ker lahko izzivi s spanjem zmanjšajo kognitivne sposobnosti in posameznikovo kakovost življenja, vplivajo na odnose, vsakodnevno funkcioniranje ter lahko povzročijo druge zdravstvene težave, je zdravljenje zelo pomembno.
V prispevku boste izvedeli, katere oblike nespečnosti pri odraslih poznamo, kakšni so simptomi, vzroki in kako lahko trajno odpravite izzive s spanjem s preverjenimi metodami in si ponovno povrnete naspane noči.
Kazalo prispevka:
Kaj je nespečnost
Nespečnost je zelo pogosta motnja spanja, zaradi katere težko zaspite, se zbudite sredi noči ali zelo zgodaj zjutraj in ne morete zaspati nazaj. Pogosto se še vedno počutite utrujeno, ko se zbudite. Izzivi s spanjem lahko zmanjšajo vašo raven energije in razpoloženja, pa tudi vplivajo na delovno uspešnost in kakovost življenja.
Kakšna pa je razlika med običajnimi izzivi s spanjem, ki jih vsi doživljamo, in nespečnostjo?
Do 35 % ljudi občasno doživi simptome, podobne nespečnosti, kot so izzivi z uspavanjem ali vzdrževanjem spanja. Pojavnost nespečnosti v populaciji pa naj bi bila okoli 10 % (4; 5; 6).
Izzivi s spanjem so kategorizirani kot nespečnost, če začnejo negativno vplivati na vidike našega življenja, kot so delo ali odnosi. Da bi bili simptomi, razvrščeni kot kronična nespečnost, morajo simptomi vztrajati vsaj tri mesece.
Vrste nespečnosti
Ameriška akademija za medicino spanja kategorizira nespečnost v različne vrste – oblike. V kratkotrajno (7), kronično (8) in druge oblike – vrste nespečnosti (7).
Kratkotrajna nespečnost
Kratkotrajna nespečnost vključuje simptome, kot so težave pri uspavanju, nočno prebujanje in izzive s ponovnim uspavanjem ob nočnih prebujanjih. Večinoma izzivi s spanjem niso kronični, pogosto trajajo manj kot tri mesece in se morda ne pojavijo trikrat na teden. Menijo, da med 15 % in 20 % odraslih pogosto doživi kratkotrajno obliko izzivov s spanjem (7).
Največkrat lahko kratkotrajno obliko nespečnosti pripišemo zunanjemu vzroku, kot je stres.
Če pa kratkotrajna oblika traja več mesecev, lahko preide v kronično obliko nespečnosti.
Kronična nespečnost
Kronična nespečnost je oblika motnje spanja, ko ima oseba težave s spanjem in s tem povezane dnevne simptome, kot so utrujenost in težave s pozornostjo, vsaj tri dni na teden, več kot tri mesece ali večkrat v letu (8).
Ljudje s kroničnimi simptomi se običajno počutijo vznemirjene zaradi svoje nezmožnosti spanja in dnevnih simptomov, ki jih povzročajo težave s spanjem. Simptomi so na splošno dovolj resni, da vplivajo na delovno ali šolsko uspešnost posameznika ter na njegovo poklicno ali družinsko življenje.
Druge vrste nespečnosti
Kadar posameznik ne izpopolnjuje vseh meril za kronično ali kratkotrajno nespečnostjo, lahko zdravnik diagnosticira druge oblike ali vrste nespečnosti.
Pogosto boste v različnih spletnih zapisih našli diagnozo primarna ali sekundarna nespečnost, ampak to ni več uradna diagnoza. Čeprav jih je Ameriška akademija za medicino spanja prej priznala kot različne vrste, so jih odstranili iz trenutne mednarodne klasifikacije motenj spanja in tudi iz DSM 5 (diagnostični in statistični priročnik za duševne motnje).
Simptomi nespečnosti
Tako kratkotrajna kot kronična oblika imata določene simptome.
Ti simptomi vključujejo:
- Težave z uspavanjem.
- Težave z vzdrževanjem spanja.
- Neželeno zgodnje jutranje prebujanje.
Poleg tega mora imeti oseba vsaj enega od več dnevnih simptomov, povezanih s težavami s spanjem in ti simptomi so:
- Utrujenost
- Oslabljena pozornost ali spomin.
- Razdražljivost ali moteno razpoloženje.
- Občutek zaspanosti in utrujenosti.
- Vedenjske težave, kot je agresivnost, pojavi se lahko intenzivna jeza … Itd.
- Zmanjšana motivacija za vsakodnevne dejavnosti.
- Povečano število nesreč ali napak.
- Pojavi se strah, anksiozni občutki pred spanjem, kar še poslabša in poveča izzive z uspavanjem in vzdrževanjem spanja.
Diagnostična merila ne opredeljujejo eksplicitno, kaj pomeni težko zaspati ali vzdrževati spanje. Vendar splošne smernice kažejo, da je lahko nespečnost prisotna, če odrasel potrebuje več kot 30 minut, da zaspi, ali če je ponoči buden 30 minut in več in kljub želji ne more zaspati nazaj.
Vzroki za pojav nespečnosti
Obstajajo številni možni vzroki za pojav nespečnosti in v mnogih primerih je v to vpletenih več dejavnikov.
Na celostni ravni se domneva, da so izzivi s spanjem posledica hipervzburjenosti možganov (9; 10). To stanje povzroči, da se težko umirimo in ohranjamo neprekinjeno spanje med nočjo. Če vam je izraz hipervzburjenost tuj, gre tukaj predvsem za to, da v stanju, ko telo in možgani mislijo, da »bežijo pred plenilcem« ni čas za spanje. Vzrok za hipervzburjenost je lahko duševne ali fizične narave, sprožijo pa ga lahko različne okoliščine in zdravstvene težave.
Nespečnost in specifične motnje spanja
Obstruktivna spalna apneja, ki povzroča številne izpade dihanja in začasne prekinitve spanja, prizadene do 20 % ljudi in je lahko osnovni dejavnik, ki povzroča nespečnost in dnevno zaspanost. Če se vaša partnerica pritožuje nad pogostim smrčanjem, če čez dan čutite, da ste utrujeni ali kakor koli sumite, da vaš spanec moti obstrukcija dihalnih poti to omenite vašemu osebnemu zdravniku, ki vas bo napotil do specialista za motnje spanja.
Sindrom nemirnih nog moti spanec, saj povzroči močno željo po premikanju nog. Nenormalno vedenje med spanjem, znano kot parasomnija, lahko moti spanje. Nekateri dobro znani primeri parasomnije vključujejo hojo v spanju, nočne more in paralizo spanja.
Specifične motnje spanja vedno potrebujejo ustrezno specialistično obravnavo pri zdravniku specialistu za motnje spanja.
Nespečnost in stres
Stres povzroči reakcijo telesa, ki nam je skozi evolucijo pomagala preživeti. Aktivirata se boj, beg ali zamrznitev stresni odziv, ki pogosto predstavlja izziv za kakovosten spanec (12). Več o nespečnosti zaradi stresa in kako si pomagati, si lahko preberete v mojem prispevku.
Fizični odziv telesa na stres prispeva k hipervzburjenosti možganov in telesa. Nezmožnost uspavanja in vzdrževanja spanja pogosto postane vir stresa, zaradi česar je vse težje prekiniti krog stresa. Posamezniki, ki imajo izzive s spanjem, se začnejo bati spanja.
Obstaja kar nekaj raziskav, ki nam kažejo, da posamezniki, ki so bolj občutljivi na stres in je njihova HPA zanka bolj reaktivna, da so bolj dovzetni za izzive s spanjem, ki jih pogosto povzroči stres (13; 14; 15).
Nespečnost in življenjski slog
Navade in rutine, povezane z življenjskim slogom ter hrano in pijačo, lahko povečajo tveganje za pojav nespečnosti.
Katere pa so tiste najpogostejše navade in rutine, ki vplivajo na izzive s spanjem?
- Da bi lahko zaspali, moramo postopoma svoje možgane pripraviti na umiritev. Delo do poznih večernih ur, elektronske naprave, ki nas ohranjajo budne, vplivajo na to, da imamo pogosto izzive z umiritvijo pred spanjem.
- Pozni popoldanski dremež zmanjša določene hormone, ki vas vodijo v spanje in zaradi tega težko zaspite. Če imate izzive s spanjem in uspavanjem, se priporoča, da se popoldanskemu dnevnemu dremežu izogibamo ali ga omejimo na 20 minut in ne po 14h.
- Nereden urnik spanja zmede notranjo uro telesa in oteži vzpostavitev zdravega urnika spanja. Dva znana primera sta jet lag in izmensko delo. Jet lag moti spanec, ker se človekovo telo ne more prilagoditi hitri spremembi časovnega pasu. Izmensko delo zahteva, da oseba dela vso noč in spi čez dan. Oboje lahko povzroči motnje cirkadianega ritma in izzive s spanjem.
- Uporaba postelje za dejavnosti, ki niso povezane s spanjem, lahko ustvari miselne povezave med posteljo in budnostjo. Pri nespečnosti pogosto možgani povezujejo spanje z neprijetnostjo in zato težko zaspite in ohranjate neprekinjeno spanje med nočjo.
- Prehrana in izzivi s spanjem. Čeprav pogosto spregledamo, lahko izbira prehrane vpliva na težave s spanjem. Kofein je stimulans, ki lahko ostane v vašem telesu več ur in v našem telesu preprečuje sproščanje določenih hormonov, ki nam omogočajo zaspanost in spanje. Zelo podoben stimulans, ki negativno vpliva na spanje, je tudi alkohol, ki je pomirjevalo, zaradi katerega se lahko počutite zaspani, ampak alkohol dejansko poslabša vaš spanec, saj moti vaš cikel spanja in povzroči razdrobljen spanec, ki ga ni mogoče obnoviti. Uživanje težkih obrokov in začinjene hrane lahko oteži vaš prebavni proces in lahko povzroči težave s spanjem, če tako hrano zaužijete pozneje zvečer.
Nespečnost v nosečnosti
Mnogim ženskam se lahko spanje med nosečnostjo poslabša. Fizično nelagodje, spreminjanje hormonov ter vznemirjenost, strah in tesnoba lahko povzročajo številne težave s spanjem. Glede na raziskave se sklepa, da vsaj 50 odstotkov nosečnic trpi za nespečnostjo.
V prvi nosečnosti sem izzive s spanjem doživela na lastni koži. Danes mi je žal, da vsega tega znanja nisem takrat prejela, ker bi lahko z zelo preprostimi ukrepi odpravila svoje izzive s spanjem. Več o nespečnosti v nosečnosti si lahko preberete v mojem prispevku. Veliko napotkov, kako si pomagati, boste lahko prebrali v nadaljevanju. Vas pa tudi spodbujam, da če čutite, da potrebujete dodatno podporo, da ne odlašate, da si na tem področju poiščete podporo.
Nespečnost in duševno zdravje
Anksioznost, depresija in ostali izzivi z duševnim zdravjem, pogosto povzročijo težave s spanjem. Ocenjuje se, da ima 40 %, ki trpi z nespečnostjo izzive na področju duševnega – mentalnega zdravja, 80–90 % ljudi z depresijo in anksioznostjo ima težave s spanjem (16; 17). Med duševnim zdravjem in izzivi s spanjem obstaja dvosmerna povezava, kar pomeni, da lahko izzivi na področju duševnega zdravja povzročijo izzive s spanjem, izzivi s spanjem, pa lahko povzročijo težave z duševnim zdravjem.
Študije kažejo, da lahko težave s spanjem poslabšajo razpoloženjske in anksiozne motnje po drugi strani, je ureditev spanja pogosto spregledan vidik na področju podpore, zdravljenja in krepitve duševnega zdravja (18; 19).
Če čutite, da na tem področju potrebujete psihiatrično ali psihoterapevtsko podporo, ne odlašajte in poiščite pomoč.
Izzivi s spanjem in zdravila
Težave s spanjem so lahko stranski učinek številnih vrst zdravil (20). Primeri vključujejo zdravila za krvni tlak, zdravila proti astmi in antidepresive.
Druga zdravila lahko povzročijo dnevno zaspanost, ki lahko moti posameznikov urnik spanja.
Izzivi s spanjem in nevrološke težave
Nevrodegenerativne motnje, kot je demenca, lahko zmotijo človekov cirkadiani ritem in zaznavanje dnevnih znakov, ki poganjajo cikel spanja in budnosti.
Nevrorazvojne motnje, kot je ADHD, lahko povzročijo hipervzburjenje, zaradi česar ljudje težko spijo in imajo izzive z umirjanjem. Težave s spanjem so pogoste pri otrocih z motnjo avtističnega spektra in lahko trajajo tudi v odrasli dobi.
Zdravljenje nespečnosti
Na voljo je več načinov zdravljenja.
Nekatere oblike izzivov s spanjem lahko preprečimo že z edukacijo, zakaj so se izzivi s spanjem pojavili in kako jih s preprostimi metodami preprečiti. Pri odpravi nespečnosti se je preko raziskav izkazala zelo učinkovita metoda odprave Kognitivno vedenjska terapija (CBT1). Ne gre za “klasično” kognitivno vedenjsko terapijo, ampak za skupek različnih posegov in tehnik s ciljem izboljšanja spanja.
- Specifične motnje spanja morajo biti vedno obravnavane pri zdravniku specialistu za motnje spanja.
- Edukacija: v primeru kratkotrajnih izzivov s spanjem zdravstveni delavci pogosto posredujejo informacije o nespečnosti in razložijo, kaj je treba storiti, če simptomi ne izginejo.
- Kognitivno vedenjska terapija za nespečnost (CBT-I): CBT-I je posebna oblika kognitivno vedenjske psihoterapije, ki se osredotoča na raziskovanje povezav med načinom razmišljanja in vedenji, ki jih povezujemo s spanjem. Cilj je, da se prepoznajo misli, občutki in vedenja, ki prispevajo k težavam s spanjem.
Izboljšanje spanja se navadno pojavi zelo hitro. Je pa CBT-I kratkotrajna oblika psihoterapije, ki traja od 6 do 12 srečanj. CBT-I velja za prvo izbiro za različne izzive s spanjem in raziskave kažejo, da 80 % ljudi, ki prejemajo to obliko terapije, poročajo o izboljšanju spanja (21).
Srečanja vključujejo izpolnjevanje dnevnika spanja, edukacijo, prepoznavo misli in vedenj, ki vplivajo na spanje, kontrolo dražljajev, spalno restrikcijo, ki se prilagaja glede na količino spanja in učenje relaksacijskih tehnik. CBT-I velja za učinkovito metodo pri številnih vrstah nespečnosti (22; 23; 24; 25). Če vas zanima več, si lahko preberete moj prispevek o kognitivno vedenjski psihoterapiji pri obravnavi nespečnosti CBT-1 ali se pa naročite na 20-minutni brezplačni posvet.
- Zdravila za spanje: Kadar oseba doživlja hude simptome zaradi nespečnosti ji zdravnik, predpiše zdravila za spanje (26). Žal pa so zdravila v večini primerov prva izbira pri izzivih s spanjem tudi, ko bi bila popolnoma nepotrebna. Zdravila so lahko v pomoč ljudem, ki se spopadajo z občasno ali kratkotrajno nespečnostjo, vendar niso priporočljiva za dolgo jemanje (27).
Nasveti za preprečevanje nespečnosti
- Ohranjajte isti čas jutranjega prebujanja, tudi čez vikend. To je pomembno zaradi stabilizacije notranje biološke ure, ki uravnava spanje.
- Posteljo in spalnico uporabljajte samo za spanje in spolne odnose. Želimo, da možgani povezujejo spanje z nečim prijetnim, umirjenostjo in spanjem.
- Izogibajte se intenzivni telesni dejavnosti pred spanjem.
- Izogibajte se kofeinu vsaj 6. ur pred spanjem. Izogibajte se tudi alkoholu in nikotinu, zlasti pred spanjem.
- Spalnica naj bo temna in tiha.
- Iz spalnice odstranite vse ure. Če ne morete zaspati, zamenjate prostor, počnite nekaj prijetnega in umirjenega. Pogosto gledanje ure in štetje, koliko časa ste že budni aktivira vaš boj beg stresni odziv in še težje zaspite, poleg tega možgani začnejo tvoriti neprijetne povezave s spanjem.
- Izogibajte se uporabi elektronskih naprav pred spanjem. Elektronske naprave, kot so pametni telefoni, TV, računalnik … Itd oddajajo modro svetlobo, ki pomembno vpliva na izločanje melatonina, ki mu pravimo tudi hormon spanja. Če to berete in ste že obravnavani pri terapevtu, ki uporablja tehnike CBT1 za odpravo nespečnosti, to priporočilo prilagodite, saj včasih potrebujemo, da dosežemo bolj konsiduliran spanec in večji spalni pritisk ostati več časa budni in elektronske naprave so nam lahko pri tem v pomoč.
- Izogibajte se uživanju velikih obrokov preblizu časa za spanje.
Previous
Next
- Če ne morete zaspati, zamenjate prostor in se v spalnico vrnite, ko ponovno začutite, da ste zaspani.
- Če ne morete zaspati, štejte dihe. Začnite pri številki ena in nadaljujte do 100.
- Če ne morete zaspati, zapišite svoje misli. Sestavite svoj miselni seznam skrbi in opravkov tako, da jih zapišete na list papirja. To vam bo lahko pomagalo, da boste utišali svoj um in hitreje zaspali.
- Uporabite tehnike čuječnosti ali meditacije. Vodene meditacije in vadbe čuječnosti vam lahko pomagajo, da se sprostite in postanete zaspani, še posebej, če se ponoči borite s hitečimi mislimi.
Zaključne misli
V prispevku ste izvedeli, kaj je nespečnosti, katere vrste in oblike poznamo, in kako v grobem poteka zdravljenje.
Specifične oblike motenj spanja kot so obstruktivna spalna apneja, motnje cirkadianega ritma, ali sindrom nemirnih nog vedno zahtevajo specialistično obravnavo pri specialistu za motnje spanja.
Velikokrat lahko primerna edukacija, ki jo dobite na spletu, v knjigah, brošurah ali preko zdravstvenih delavcev pomembno zmanjša simptome in prispeva k odpravi izzivov s spanjem. V tujini so v okviru zdravstvenega sistema že vzpostavljanje določene oblike telemedicinske obravnave, ki kažejo zelo dobre rezultate. Če vas zanima več, si lahko preberete moj pregledni znanstveni članek na to temo.
Nespečnost je zelo pogosta in v večini primerov odraz hipervzbujenosti možganov in telesa zato vas spodbujam, da razmislite tudi o obisku psihoterapije, ki vam lahko v kombinaciji tehnik CBT1 in ostalih psihoterapevtskih tehnik ne samo zmanjša simptome, ampak vas lahko resnično opolnomoči za izzive, ki vam trenutno vlečejo sence na vaše življenje.
Previous
Next
Viri:
- Krystal, A. D., Prather, A. A., & Ashbrook, L. H. (2019). The assessment and management of insomnia: an update. World Psychiatry, 18(3), 337–352.
- Ameriška akedemija za spalno medicino. Angl. American Academy of Sleep Medicine. International Classification of Sleep Disorders, 3. izdaja. American Academy of Sleep Medicine, 2014.
- Roth T. (2007). Insomnia: definition, prevalence, etiology, and consequences. Journal of clinical sleep medicine : JCSM : official publication of the American Academy of Sleep Medicine, 3(5 Suppl), S7–S10.
- Ohayon MM, Reynolds CF. Epidemiological and clinical relevance of insomnia diagnosis algorithms according to the DSM-IV and the International Classification of Sleep Disorders (ICSD). Sleep Med 2009;10:952-60.
- Roth T, Coulouvrat C, Hajak G et al. Prevalence and perceived health associated with insomnia based on DSM-IV-TR; International Statistical Classification of Diseases and Related Health Problems, tenth revision; and Research Diagnostic Criteria/International Classification of Sleep Disorders. Biol Psychiatry 2011;69:592-600.
- Ohayon MM. Epidemiology of insomnia: what we know and what we still need to learn. Sleep Med Rev 2002;6:97-111.
- Momin, R.R, Ketvertis, K. (2021). Short term insomnia. Gradivo dostopno na spletu.
- Edinger, J. D., Arnedt, J. T., Bertisch, S. M., Carney, C. E., Harrington, J. J., Lichstein, K. L., … Martin, J. L. (2020). Behavioral and psychological treatments for chronic insomnia disorder in adults: an American Academy of Sleep Medicine systematic review, meta-analysis and GRADE assessment. Journal of Clinical Sleep Medicine. 17(2), 263-298.
- Bonnet, M. H., & Arand, D. L. (2010). Hyperarousal and insomnia: State of the science. Sleep Medicine Reviews, 14(1), 9–15.
- Van Someren, E. J. W. (2020). Brain mechanisms of insomnia: new perspectives on causes and consequences. Physiological Reviews. 101(3), 995-1046.
- Bootzin, R. R., & Epstein, D. R. (2011). Understanding and treating insomnia. Annual review of clinical psychology, 7, 435–458.
- Drake, C. L., Pillai, V., & Roth, T. (2014). Stress and Sleep Reactivity: A Prospective Investigation of the Stress-Diathesis Model of Insomnia. Sleep, 37(8), 1295–1304.
- Kalmbach, D. A., Anderson, J. R., & Drake, C. L. (2018). The impact of stress on sleep: Pathogenic sleep reactivity as a vulnerability to insomnia and circadian disorders. Journal of Sleep Research, 27(6), 12710.
- Kalmbach, D. A., Pillai, V., Arnedt, J. T., & Drake, C. L. (2016). Identifying At-Risk Individuals for Insomnia Using the Ford Insomnia Response to Stress Test. Sleep, 39(2), 449–456.
- Kalmbach, D. A., Pillai, V., Arnedt, J. T., Anderson, J. R., & Drake, C. L. (2016). Sleep system sensitization: evidence for changing roles of etiological factors in insomnia. Sleep Medicine, 21, 63–69.
- Breslau, N., Roth, T., Rosenthal, L., & Andreski, P. (1996). Sleep disturbance and psychiatric disorders: A longitudinal epidemiological study of young Adults. Biological Psychiatry, 39(6), 411–418.
- Johnson, E. O., Roth, T., & Breslau, N. (2006). The association of insomnia with anxiety disorders and depression: Exploration of the direction of risk. Journal of Psychiatric Research, 40(8), 700–708.
- Scott, A. J., Webb, T.L.,Martyn-St James, M., Rowse, G., & Weich, S. (2021). Improving sleep quality leads to better mental health: A meta-analysis of randomised controlled trials. Sleep medicine reviews, 60, 101556.
- Leistikow, N., Baller, E. B., Bradshaw, P. J., Nardi Riddle, J., A Ross, D., & Osborne, L. M. (2022). Prescribing Sleep: An Overlooked Treatment for Postpartum Depression, Biological psychiatry 1;92(3):e13-e15.
- Pagel, J. F., & Parnes, B. L. (2001). Medications for the Treatment of Sleep Disorders: An Overview. Primary care companion to the Journal of clinical psychiatry, 3(3), 118–125.
- Morgan, K., Kucharczyk, E., & Gregory, P. (2011). Insomnia: evidence-based approaches to assessment and management. Clinical Medicine, 11(3), 278–281.
- Pigeon W. R. (2010). Treatment of adult insomnia with cognitive-behavioral therapy. Journal of clinical psychology, 66(11), 1148–1160.
- Kalmbach, D. A., Cheng, P., Arnedt, J. T., Anderson, J. R., Roth, T., Fellman-Couture, C., … Drake, C. L. (2018). Treating Insomnia Improves Depression, Maladaptive Thinking, and Hyperarousal in Postmenopausal Women: Comparing Cognitive-Behavioral Therapy for Insomnia (CBTI), Sleep Restriction Therapy, and Sleep Hygiene Education. Sleep Medicine. 55, 124-134.
- Wu, J. Q., Appleman, E. R., Salazar, R. D., & Ong, J. C. (2015). Cognitive Behavioral Therapy for Insomnia Comorbid With Psychiatric and Medical Conditions. JAMA Internal Medicine, 175(9), 1461.
- Sánchez-Ortuño, M. M., & Edinger, J. D. (2012). Cognitive-Behavioral Therapy for the Management of Insomnia Comorbid with Mental Disorders. Current Psychiatry Reports, 14(5), 519–528.
- Krystal, A. D., Prather, A. A., & Ashbrook, L. H. (2019). The assessment and management of insomnia: an update. World Psychiatry, 18(3), 337–352.
- Morgan, K., Kucharczyk, E., & Gregory, P. (2011). Insomnia: evidence-based approaches to assessment and management. Clinical Medicine, 11(3), 278–281.
Izjava o odgovornosti:
Informacije na spletni strani niso nadomestilo za posvet z zdravnikom! Spletna stran je namenjena izobraževanju, vsebine v nobenem primeru niso prilagojene za posebne namene, zahteve ali potrebe posamezne osebe in ne nadomeščajo psihiatrične ali psihoterapevstke obravnave. Več informacij v Splošnih pogojih.
