
Nespečnost v nosečnosti, slabo spanje v nosečnosti, nosečnost in nespečnost – kako si pomagati pri običajnih izzivih s spanjem, ki spremljajo nosečnost in predvsem kako si pomagati ali poiskati pomoč, če se soočamo s hudo nespečnostjo v nosečnosti.
Draga nosečnica, želim, da veš, da nisi sama tudi jaz, sem se soočala z nespečnostjo v prvi nosečnosti. Ni šlo za običajne izzive, povezane s spanjem, ki jih doživlja mnogo nosečnic, ampak za nespečnost. Zbudila sem se sredi noči in nisem mogla zaspati nazaj. Nato sem se kmalu začela bati noči in spanje je postalo moj glavni fokus dnevne okupacije. Danes mi je žal, da tega znanja nisem nikjer prejela, ker bi lahko z zelo preprostimi ukrepi spala vsaj tiste mesece nosečnosti »kot dojenček«. Pravzaprav se ocenjuje, da ima približno 50 % nosečnic izzive s spanjem med nosečnostjo (1).
Telesno nelagodje, spreminjanje hormonov, vznemirjenje, strahovi in mogoče tudi tesnoba, ki jo čutimo, in je pogost spremljevalec nosečnosti vpliva na izzive s spanjem. Po drugi strani se o tem skoraj nič ne govori in tudi zdravstveni delavci nismo dovolj opolnomočeni na tem področju, da bi vam lahko podali smiselne in uporabne usmeritve.
V prispevku boste izvedeli, zakaj in kako se spanje med nosečnostjo spremeni, kdaj moramo to omeniti svojemu osebnemu zdravniku ali ginekologu, kako ločit kdaj gre za nespečnost, kdaj pa za običajne izzive s spanjem. Kako si pomagati in vsaj malo povrniti bolj naspane noči ter kdaj poiskati pomoč specialista za motnje spanja ali psihoterapevtsko (psihiatrično) pomoč.
Kazalo prispevka:
Številni raziskovalci so preučevali spanje nosečnic s pomočjo polisomnografije (2; 3). Polisomnografija je diagnostični pripomoček, ki daje standardne parametre spanja, kot so skupni čas spanja, število prebujanj med spanjem in čas budnosti po tem, ko zaspite. Ugotovitve iz raziskav so pokazale, da nosečnice v primerjavi z ženskami, ki niso noseče, preživijo več časa budne, potem ko zaspijo, prejmejo manj spanja s hitrim premikanjem oči (REM), preživijo več časa v rahlih fazah spanja in občutijo manj globokega spanja (4). Poleg tega so longitudinalne študije poročale, da je za pozno nosečnost (npr. 27–39 tednov) značilen krajši skupni čas spanja, manj spanja v globokem spanju ter več časa, preživetega v budnem stanju v primerjavi z zgodnjo nosečnostjo (npr. 8–14 tednov) (5; 6). Na splošno dokazi raziskav kažejo, da je nosečnost čas manj krepčilnega in bolj motenega spanja, za katerega je značilen nemir.
Zakaj pa pride to tega?
Spremembe spanja med nosečnostjo odražajo posledice sprememb na telesu in umu, vključno z anatomskimi, fiziološkimi, hormonskimi in psihološkimi dejavniki (7). Povečana teža in volumen maternice predstavljata najpomembnejše anatomske spremembe; volumen maternice vpliva na dvig diafragme, kar vodi do okvare dihanja. Težave s spreminjanjem položaja telesa vplivajo tako na kontinuiteto spanja kot na uspavanje. Primarni fiziološki dejavniki vključujejo kardiorespiratorne spremembe, kot so povečan utrip, krvni tlak in frekvenca dihanja, s povečanim alveolarnim/arterijskim gradientom kisika. Med nosečnostjo se poveča tudi simpatični živčni sistem, delno na to vplivajo hormonske spremembe, dihalna in srčna obremenitev (8).
Fiziološke spremembe, povezane z nosečnostjo, vključujejo počasnejšo prebavo zaradi podaljšanja časa praznjenja želodca, pa tudi zaprtje in gastroezofagealni refluks (GERB). Slednje namreč predstavljajo pogoste težave v kasnejši nosečnosti, saj v nekaterih populacijah prizadenejo več kot 75 % nosečnic. Pogosto odhajanje na stranišče, ki je povezano s povečanim izločanjem natrija ponoči tudi vpliva na razdrobljeno spanje (9).
Hormonske spremembe so nedvomno najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na dolžino, kakovost in fiziologijo spanja. Steroidni hormoni, namreč estrogen in progesteron, se med nosečnostjo povečajo z različnimi in pogosto dopolnilnimi učinki na fiziologijo spanja in dihanja. Zgodnji porast progesterona v prvem trimesečju izboljša spanje s počasnimi valovi in dejavnosti zaradi indukcije receptorjev GABA, ki deluje tudi kot stimulans dihanja. Porast progesterona pogosto vodi do povečanja čezmerne dnevne zaspanosti in utrujenosti (8).
Anksioznost, stres, tesnoba, strahovi in napetost so močni psihološki mehanizmi, ki vplivajo na trajanje in kakovost spanja, zlasti pri prvorojenkah. Ugotovljena je bila močna dvosmerna povezava med spanjem in razpoloženjem, pri čemer gestacijska nespečnost v nosečnosti močno vpliva na verjetnost pojava poporodne depresije. V primeru, da čutite, da na tem področju potrebujete pomoč, prosim, ne odlašajte, da se še pred porodom na tem področju opolnomočite (9)
Kdaj pa lahko govorimo o običajnih izzivih s spanjem pri nosečnicah in kdaj izzivi s spanjem v nosečnosti prerastejo v motnjo spanja – nespečnost.
Nespečnost je zelo pogosta motnja spanja, zaradi katere težko zaspite, se zbudite sredi noči ali zelo zgodaj zjutraj in ne morete zaspati nazaj. Več o nespečnosti, vzrokih za nastanek in zdravljenju si lahko preberete v mojem prispevku.
Izgubljena noč spanja med nosečnostjo tukaj in tam običajno ni velika skrb, vendar je neprekinjeno ali kronično nezadostno spanje, povezano z gestacijskim diabetesom, stresom in depresijo zato ne odlašajte, da si na tem področju poiščete ustrezno podporo ali pomoč (10).
Najpogostejše motnje spanja, ki se pojavljajo med nosečnostjo, so obstruktivna spalna apneja, sindrom nemirnih nog in gastroezofagealna refluksna motnja.
Obstaja več načinov za zmanjšanje težav s spanjem med nosečnostjo. Glavne strategije vključujejo prilagoditev spalnega položaja in spalnih navad. V povezavi z dobro spalno higieno je obvladovanje z nosečnostjo povezanih motenj spanja ključnega pomena za boljši spanec med nosečnostjo.
Zdravnik pogosto nosečnici predpiše določena zdravila ali nosečnica samoiniciativno vzame prehranske dodatke. Ker lahko nekatere snovi predstavljajo tveganje za razvoj ploda, se morajo nosečnice vedno posvetovati s svojim zdravnikom, preden vzamejo katero koli zdravilo, zeliščna zdravila ali prehranske dodatke za pomoč pri spanju. Včasih so zdravniki priporočali jemanje dodatka magnezija za boj proti zaprtju ali krčem v nogah. Če je tako tudi pri vas, je smiselno, da magnezij vzamete pred spanjem, saj je magnezij znan po svojih naravnih sposobnostih sproščanja mišic in vam lahko pomaga pri spanju. Še enkrat, vedno se posvetujte z zdravnikom, preden med nosečnostjo vzamete katero koli zdravilo za spanje brez recepta ali zeliščno pomoč.
Spanje na levem boku z rahlo pokrčenimi nogami velja za najboljši položaj za spanje v nosečnosti. Ta položaj olajša pretok krvi v srce, ledvice in maternico ter izboljša dostavo kisika in hranilnih snovi do ploda. Čeprav ni tako optimalno kot na levi strani, je med nosečnostjo sprejemljivo tudi spanje na desni strani.
Ker se maternica povečuje, lahko spanje na hrbtu med nosečnostjo povzroči bolečine v hrbtu in povzroči pritisk na veno kavo. Vena kava je ena od glavnih ven v telesu, zato lahko moti pretok krvi in povzroči omotico. Medtem ko je spanje na hrbtu primerno za kratka obdobja, se mu je najbolje izogniti, če je le mogoče.
Higiena spanja je med nosečnostjo bolj pomembna kot kadar koli prej. Poleg pripomočkov za spanje v nosečnosti, kot so posebne blazine ali maske za oči, ki so vam lahko v pomoč pri zagotavljanju popolne teme, lahko naslednje navade pomagajo zmanjšati nespečnost v nosečnosti in izboljšajo splošno kakovost spanja (18; 19; 20):
Kaj pa, če vse to ne pomaga?
Za razvoj nespečnosti je značilen model predispozicijskih, pospeševalnih in vzdrževalnih dejavnikov (21). Teorija in podatki kažejo, da smo posamezniki, ki smo zelo odzivni na stres (22; 23) in smo podvrženi obdobju stresa (npr. ločitev in zakonske težave, bolezen, zdravstvene težave, bolezen v družini) bolj izpostavljeni tveganju za pojav nespečnosti. Nedvomno lahko nosečnost predstavlja obdobje takšnega stresa.
Nespečnost v nosečnosti. Ocene razširjenosti nespečnosti med nosečnostjo se gibljejo od 13 % do 62 % (24), takšne procentualne razlike so verjetno zaradi razlik v času zbiranja podatkov in instrumenti, ki se uporabljajo za merjenje nespečnosti. Metaanaliza 24 študij s skupno 15.564 udeleženci, ki je bila objavljena leta 2021, je pokazala, da je skupna razširjenost simptomov nespečnosti (nad klinično mejo, ki kaže na nespečnost) med nosečnostjo 38,2 % (25). Zanimivo je, da je longitudinalna ocena pokazala znatno povečanje nespečnosti od zgodnje (38 %) do pozne (54 %) nosečnosti (26). Takšne ocene bi morale vzbuditi resne pomisleke tako pri raziskovalcih kot pri izvajalcih zdravstvenih storitev. Tudi, če predpostavljamo, da je nespečnost v nosečnosti tako kratkotrajna ali kronična povezana s posameznikovim odzivom na stres je lahko nespečnost v nosečnosti simptom, ki nakazuje povezavo in težnjo k opolnomočenju posameznika za razvijanje rezilientnosti na stres, ki mu bo v obdobju starševstva in nasploh v življenju še kako prišla prav.
Dokazano je, da zdravljenje nespečnosti v nosečnosti s farmakoterapijo izboljšuje kakovost spanja in nudi zaščitno korist pred pojavom poporodne depresije (27); vendar nedavne smernice odsvetujejo uporabo zdravil za spanje v nosečnosti zaradi možne teratogenosti (28).
Nosečnice so bile v preteklosti izključene iz intervencijskih raziskav in zdravljenje nespečnosti ni izjema, kar je spodbudilo pozive k nadaljnjemu razvoju posegov za zdravljenje nespečnosti v nosečnosti in po porodu (29). Izveden je bil en odprti pilotni projekt CBT-I za ženske z nespečnostjo in komorbidno poporodno depresijo (30). Rezultati so pokazali, da je bilo sodelovanje v petih sejah posameznega CBT-I povezano z izboljšanjem učinkovitosti in kakovosti spanja pri materi, zmanjšano utrujenostjo, resnostjo nespečnosti in simptomi depresije. Do danes je bilo opravljeno kar nekaj študij (31;32;33;30), ki so preučevale učinkovitost vedenjsko kognitivne psihoterapije za nespečnost pri nosečnicah (CBT-I). Raziskave o učinkovitosti CBT-I pri nosečnicah skupaj kažejo znatno izboljšanje spanja in tudi zmanjšanje simptomov anksioznosti in depresije pri nosečnicah (34;35). Skupaj dosedanje raziskave dokazujejo učinkovitost prilagajanja CBT-I kot nefarmakološkega zdravljenja za ženske, ki imajo med nosečnostjo nespečnost.
Obstaja nekaj raziskav in znanstvenih člankov, ki so pokazali, da so telesna vadba, (36; 37; 38), akupunktura (39; 40; 41) in masaža (42) lahko povezani z izboljšano kakovostjo spanja pri nosečnicah. Vendar je kakovost metodologije, ki je bila del raziskav na splošno nizka. Čeprav niso poročali o nobenih škodljivih učinkih omenjenih nefarmakoloških posegov, so za določitev njihovih učinkov na spanje očitno potrebne kakovostnejše raziskave.
Če trenutno uporabljate tovrstne metode, naj vam to ne bo ovira, saj tovrstne metode vključujejo veliko drugih prednosti v nosečnosti. V primerih večjih težav s spanjem v nosečnosti ali nespečnosti v nosečnosti pa se poslužujete preverjenih, varnih in na dokazih podprtih metod.
Nespečnost v nosečnosti:
Če sem že začela s svojo zgodbo in težavami z nespečnostjo, bi rada tudi končala. Moja prva nosečnost, ki je bila nepričakovana in nenačrtovana, je bila prežeta s skrbmi in tesnobo. Strah me je bilo poroda, strah me je bilo, kako mi bo otrok spremenil življenje, nisem se veselila starševstva in spraševala sem se, kako bom imela stik z otrokom. V enem delu me je bilo tudi strah ali bom na porodu umrla. Vse to je poleg moje izredno slabe spalne higiene pripomoglo k razvoju nespečnosti v nosečnosti.
Sem pa v celotni nosečnosti bila vključena v individualno psihoterapijo, ki mi je dala ogromno. Na moje ure psihoterapije se je občasno vključil tudi partner in skupaj sva razvila vire, ki so nama zelo pomagali v obdobju starševstva. Porod je bil sprožen in težak, prvi meseci pa šok prilagajanja, ki smo ga kot družina uspešno prebrodili. Psihoterapevtka mi pri izzivih s spanjem ni znala pomagati, saj sem tudi jaz to znanje čisto naključno pridobila, ko je moj sin imel težave s spanjem in zaradi njega je nastal, Spi kot dojenček.
Ocenjujem pa izkušnjo lastne psihoterapije za najbolj dragoceno izkušnjo opolnomočenja v starševstvu. Poleg vlaganja denarja v pripomočke za dojenčka, ki jih v resnici v večini primerov ne potrebujemo, je bila tudi še danes lastna psihoterapija najboljša naložba za bolj umirjeno in opolnomočeno starševstvo. Ne, da vam lahko psihoterapija povrne spanje … s psihoterapijo lahko tudi bolj polno zaživite. Za ceno enega boljšega vozička za otroka se lahko resnično opolnomočite za izzive v starševstvu, ki jih ni malo.
Viri:
Izjava o odgovornosti:
Informacije na spletni strani niso nadomestilo za posvet z zdravnikom! Spletna stran je namenjena izobraževanju, vsebine v nobenem primeru niso prilagojene za posebne namene, zahteve ali potrebe posamezne osebe in ne nadomeščajo psihiatrične ali psihoterapevstke obravnave. Več informacij v Splošnih pogojih.
Piškotek | Trajanje | Opis |
---|---|---|
cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
Kazalo prispevka:
×